Ko govorimo o varjenju, govorimo o združevanju dveh ali več delov osnovnega kovinskega materiala v celoto. Ta celota s postopkom varjenja postane nerazdružljiva in zadostuje določenim zahtevam in obremenitvam, ki na končni izdelek tudi delujejo.
Varjenje pa ne poteka zgolj na en sam način, pač pa se pri varjenju poslužujemo različnih vrst in tehnik, ki so na voljo. Vse je seveda odvisno od tega, kakšen material se vari in kje se varjenje izvaja. Tokrat vam bomo opisali 4 metode varjenja, ki jih morate poznati.
1. Varjenje z oplaščeno elektrodo
Pri varjenju z oplaščeno elektrodo gre za eno najstarejših in najbolj uporabljanih metod varjenja, ki pa se seveda še danes pogosto uporablja. Varjenje z oplaščeno elektrodo se izvaja ročno in je dokaj enostavno.
Da je ena bolj priljubljenih metod varjenja, je zagotovo zaslužno tudi dejstvo, da jo lahko uporabljamo pri večini materialov. Ko govorimo o oplaščenih elektrodah, povejmo, da gre različne tipe oplastitev, kot na primer celulozna, bazična itd. Oplaščenje skrbi za zaščito obloka in taline vara.
2. MIG/MAG varjenje
Pri MIG/MAG varjenju govorimo o; MIG (M – metal, I – inert, G – gas), pri katerem je elektroda neoplaščena, plin za zaščito pa je inertni argon, pa tudi helij. Pri MAG (M – metal, A – activ, G – gas) pa je elektroda neoplaščena, plin za zaščito pa je aktivni plin CO2, ki pri visokih temperaturah v obloku razpade na ogljik in kisik.
Pri obeh postopkih, tako MIG kot MAG, gre za postopek varjenja, ki je znan kot dokaj enostaven. Se pa lahko varjenje po omenjenih postopkih uporablja tudi za varjenje debelejših materialov, kar je določena prednost.
3. TIG varjenje
Če za MIG/MAG velja, da se za varjenje uporablja neoplaščena elektroda, pa je nekoliko drugače pri varjenju s postopkom TIG. Pri slednjem elektroobločnem varjenju se namreč uporablja netaljiva Wolframova elektroda, ki se ne izrabi in se material za sam zvar – v obliki žice – med delom dodaja.
TIG (T – Tungsten (Wolfram ) I – inert G – gas), se uporablja za varjenje tankega nerjavnega jekla, aluminijevih, magnezijevih in bakrovih zlitin. Še ena razlika med MIG/MAG in TIG postopki je, da TIG varilcu omogoča precej več nadzora, kar posledično pomeni tudi močnejše in kakovostnejše zvare.
4. Plazemsko varjenje
Pri plazemskem varjenju gre za varjenje z visoko gostoto energije, postopek pa je primeren za večino obdelovanih materialov. Samo plazemsko varjenje do neke mere izhaja iz postopka TIG, s to razliko, da je pri plazemskem oblok zožen.
Pri plazmi gre za 4. agregatno stanje, sam plin je električno prevoden, temperatura v obloku pa sega vse do 2.000 °C. Gorenje obloka med varjenjem je odvisno od varilnika, oblok pa gori med netaljivo elektrodo in varjencem. Ker se v slednjega vnaša precej manj energije, prihaja posledično tudi do manj napetosti in deformacij.
Več o varjenju: https://www.kovinc.si/storitve/rocno-varjenje
