Če se ukvarjate s spletnimi storitvami, ste za SSL certifikat po vsej verjetnosti že slišali, v nasprotnem primeru pa obstaja kar precejšnja verjetnost, da ne. V osnovi gre za to, da SSL certifikati omogočajo zaščito prenosa podatkov med spletno stranjo in njenimi obiskovalci, saj s šifriranjem podatkov preko protokola SSL (Secure Socket Layer) skrbijo za varnost.
Vsi SSL certifikati niso enaki, ločimo pa jih glede na njihovega izdajatelja ter vrsto. Še preden več besed namenimo razlikam, pa najprej razložimo, kako SSL certifikat sploh deluje.
Delovanje SSL certifikata
Običajno se vsa komunikacija med spletno stranjo in njenimi obiskovalci odvija preko vrat :80, če na stran namestimo SSL certifikat, pa komunikacija poteka preko varnih vrat :443. Preden se podatki pričnejo prenašati, se šifrirajo, razšifrira pa jih lahko le uporabnik z ustreznim javnim ključem. Strežnik, na katerem je varnostni certifikat nameščen, obiskovalcu ob vsakem obisku pošlje javni ključ, s katerim torej lahko odklene podatke. Brskalnik obiskovalca prav tako preveri, če je izdajatelj ključa na seznamu certificiranih izdajateljev. V kolikor je, potrjevanje varnostne izjeme ni potrebno, če pa ga je izdal izdajatelj, ki v brskalniku ni predhodno shranjen, se nam ob obisku spletne strani, ki ima nameščen SSL certifikat, pojavi okno za potrditev varnostne izjeme. V takšnem primeru moramo biti izjemno pazljivi na to, kdo dejansko stoji za izdanim certifikatom, saj obisk spletne strani morda ni varen.
Spletna stran, na katero je nameščen SSL certifikat, se nahaja na varni povezavi. Za razliko od klasične http povezave ima varna na koncu še črko s, ki izhaja iz angleške besede »secure«. Poleg različnega prvega dela spletnega naslova se pojavi tudi ikona varnostne ključavnice, pri eni izmed vrst SSL certifikatov pa se polje z varnostno ključavnico obarva zeleno. Več o tem v nadaljevanju, kjer bomo opisali različne vrste SSL certifikatov.
SSL certifikati glede na izdajatelja
Omenili smo že, da SSL certifikat izdajajo verodostojne certificirane organizacije, ni pa nujno. Varnostni certifikat namreč lahko izda kdorkoli, npr. spletni prevaranti, ki želijo prestreči občutljive podatke uporabnikov spleta in se z njimi na tak ali drugačen način okoristiti.
Certifikati priznanih organizacij, kot so npr. Comodo, DigiCert, Entrust, GeoTrust, GoDaddy, SecureTrust in VeriSign, so predhodno shranjeni v večino spletnih brskalnikov (Internet Explorer, Mozilla Firefox, Google Chrome, Opera, …). V nastavitvah brskalnika lahko to preverite tudi sami.
Ob obisku spletnega mesta z varnostnim certifikatom, izdanim s strani ene izmed zaupanja vrednih organizacij, nam varnostne izjeme ni potrebno potrjevati, kar je vsekakor zelo pomemben podatek. Veliko uporabnikov spleta se namreč ustraši, ko zagleda okno z varnostnim opozorilom, in spletno stran raje zapusti.
SSL certifikati glede na vrsto
Za domensko preverjanje: SSL certifikat je namenjen fizičnim in pravnim osebam, zaščiti pa lahko zgolj eno domeno oz. poddomeno.
Za poslovno preverjanje: SSL certifikat je, kot pove že njegovo ime, namenjen podjetjem in organizacijam. Zagotavlja višjo stopnjo varnosti in s tem tudi zaupanja.
Za razširjeno preverjanje: Varnostni certifikat je namenjen podjetjem in organizacijam, skrbi pa za najvišjo stopnjo varnosti, na kar nakazuje tudi z zeleno obarvan okvirček z varnostno ključavnico.
Wildcard certifikati: Zanje se lahko odločijo tako pravne kot fizične osebe, za razliko od certifikata za domensko preverjanje pa je wildcard certifikat namenjen šifriranju glavne domene in vseh poddomen na tej domeni.
